Auf den Spuren der Soča-Front – Krn, Krnčica, Srednji vrh

[1/4]

Današnja objava je vrhunec zgodbe, ki smo jo pričeli pred mesecem dni, zato najprej preberite [prejšnjo objavo](https://www.reddit.com/r/Slovenia/comments/1t8sbab/po_sledeh_so%C5%A1ke_fronte_greben_lopatnik_oblo_brdo/), če je še niste. Za sledenje uporabljajte spodnji italijanski zemljevid v kombinaciji s sodobno planinsko karto. V tekstu bom uporabljal slovenska imena, kjer obstajajo.

https://preview.redd.it/d1bcl2xjgl5h1.jpeg?width=590&format=pjpg&auto=webp&s=edfd9b79acf05a69ff6a3b527109bf55da899ded

|**Italijansko ime**|**Slovensko ime**|
|:-|:-|
|Kota 2102|Nima imena. Predvrh Krnčice, ki se nahaja med sedlom Vrata in Krnčico|
|Kota 2138|Krnčica|
|Kota 2133|Srednji vrh|
|Kota 2076, Punta Vallero|Skutnik|
|Kota 1996|Griva|
|Kota 1967|Nima imena. Nahaja se na grebenu, ki se od sedla Čez Potoče dviga proti Lemežu.|
|Kota 2052|Krnska škrbina|
|Kota 2163, Monte Rosso|Batognica|

**Položaj italijanskih enot pred napadom na Krn**

V prvih dveh tednih spopadov v Zgornjem Posočju so se Italijani z dveh smeri približali Krnu. Južno od njega so se zasidrali na Plečah in Kožljaku, s severne pa so ga ogrožali z zasedbo grebena med koto 2102 ter Kalom. Avstro-ogrski vojaki so na tem grebenu držali le še Krnčico, Srednji vrh in Krn (in seveda Lukeževo brdo na drugi strani, ki pa ni predmet te objave).

Od 28. maja je bil za Krnsko pogorje odgovoren general Donato Etna, ki je prevzel poveljstvo nad alpinskima skupinama A in B s štabom v Drežnici. Po zasedbi grebena kota 2102 – Kal je bila alpinska skupina B s šestimi alpinskimi bataljoni, eno bersaljersko inženirsko stotnijo in eno baterijo gorskih topov razporejena med Krasjim vrhom in koto 2102. Alpinska skupina A s štirimi alpinskimi bataljoni in eno baterijo gorskih topov je bila razporejena med Kožljakom in Plečami. Pod neposrednim poveljstvom alpinskih skupin sta bila še dva bataljona, tri baterije gorskih topov in ena baterija težkih 149 mm Kruppovih havbic.

General Etna je presodil, da so z zasedbo Kožljaka in kote 2102 na grebenu Krnčica – Krn izpolnjeni pogoji za napad na Krn. Ukazal je, naj 16. junija zjutraj Krn napadeta dva alpinska bataljona: bataljon Exilles po grebenu Pleča – Kožljak – Krn, bataljon Susa pa po grebenu Krnčica – Srednji vrh – Krn. Bataljon Susa naj bi napadel tudi v smeri Grive in sedla Čez Potoče. Bataljon Val Pellice je bil pripravljen, da okrepi Suso.

**Avstro-ogrska razporeditev**

Italijanom so nasproti stale naslednje avstro-ogrske enote, ki so se imenovale po poveljnikih:

* skupina Kratochwill: 6 stotnij med koto 1776 in pobočjem Vrat ter 2 stotniji v rezervi na planini Zagreben; vse stotnije so bile iz HIR4;
* skupina Balogh: 2 stotniji na Grivi in koti 1976, 2 stotniji na Krnčici in Srednjem vrhu, 2 stotniji v rezervi na planini Na Polju blizu Krnskega jezera; vse stotnije so bile iz HIR4, razen rezervnih, ki sta bili morda iz IV. bataljona IR37. Zvečer 15. junija je bila na Srednjem vrhu še stotnija V. bataljona BHIR4, ki pa se je pred napadom že spuščala mimo planine Na Polju proti planini Duplje;
* skupina Martinek: ena stotnija in pol IV. bataljona IR37 na Šmohorju, en vod na Krnski škrbini in en vod na Krnu, stotnija orožnikov na Batognici;
* skupini Kratochwill in Balogh je podpiralo 15 topov, medtem ko skupina Martinek lastnega topništva ni imela.

Na kratko, greben Krnčica – Srednji vrh – Krn sta v času napada branili dve stotniji iz HIR4, vrh Krna pa v najboljšem primeru okrepljen vod iz IV. bataljona IR37. Slučajno sta bila HIR4 in IR37 iz istega nabornega okraja, Nagyvarad na Ogrskem (danes Oradea v Romuniji). 49 % moštva je bilo Romunov, 48 % pa Madžarov. Branilci so imeli le nekaj na hitro narejenih položajev. Za kaj več ni bilo niti časa niti orodja. Jarkov je bilo malo, večinoma je šlo za okope iz zloženega kamenja. Bodeče žice niso imeli.