Share.

    16 Kommentare

    1. številke so kar točne, javnih uslužbencev je sicer cca 200k, dodatno je še cca 50k v državnih podjetjih (tehnično to ni javni sektor)

    2. ne vem sicer zakaj bi bili javni uslužbenci izvzeti iz enačbe razmerja med delavci in upokojenci?

    3. Party-Ice-6771 on

      Stevilke so (priblizne) ampak rocne. V 30 letih je to razmerje padlo iz 3:1 na cca 1:1.35.

      Prav tako je tezava stsrostna skupina mladih 16-24. V Slo je 15% prebivalcev, EU povprecje je ta segment 25% prebivalcev.

      Na zalost se ta trend povisuje in posledicno je sistem PAYG (delovno aktivni placujemo upokojencem pokojnino – cca 24% od bruto plače) nevzdrzen na dolgi rok, na kat nas opozarja tudi EU.

      Treba bo sam razmisljat o pokojnini, 1. Steber je slabo zastavljen, dodatno pok. Zavarovanje bo zakonsko obvezno od 1.12028 za vse, ki imajo +10 zaposlenih, kar je pametna poteza imo.

      Prav tako pa samostojno kupovat vred. Papirje, za laike so primerni tudi skladi ceprav z nizjimi donosi prek zavarovalnic, vsaj je nekaj zraven.

      Na zalost se bo pokojninska doba daljsala in stwrostna omejitev visala, do leta 2060 se bo v Sloveniji povprecna starost moskega dvignila za 7,6 leta.

    4. Kobajadojaja on

      Kaj po tej enačbi moramo tudi odšteti privat sektor, ki prejema denar iz državnega in eu budžeta? Izredno neumna statistika, državni sektor je del ekonomije. Določene države delujejo tudi brez močnega privat sektorja.

    5. Ni problem v številkah ampak interpretacija da je financiranje javnega sektorja darilo privatnega. Ker nimajo nič od policije, pismenih in drugače izobraženih delavcev, zdravih delavcev itd. Po cestah se tudi samo pijavke vozijo, noben zaseben kamion itd. Potrošniki so tudi samo iz zasebnega sektorja?

    6. Always_Happy_Man on

      Jup we are screwed..

      Sam dopovej ti to levičarjem ahahaha

      math is hard xD

    7. StepBackJanez on

      Mene včasih res kar glava peče, ko pod kakimi ekonomskimi debatami berem potem take komentarje kot tu, ki na eni strani kažejo neverjetno finančno nepismenost, po drugi pa vse neke lastne frustracije in gostilniško politiko.

      Razmerje med zasebnim sektorjem in javno financiranimi prejemniki (upokojenci,javni uslužbenci, prejemniki socialni transferjev) je v ekonomiji zelo pomembno, ker kaže vzdržnost javnin financ..

      Država večino denarja dobi od davkov na plače, prispevkov za socialo,davkov podjetij, DDV itd. Velik del tega denarja pa ustvari zasebni sektor,ker tam nastaja večina tržnne dodane vrednosti.

      Če imaš malo ljudi,ki ustvarjajo davčno osnovo in veliko ljudi,ki prejemajo javna sredstva, nastane pritisk na proračun.

      Po domače povedano, da se lahko še naprej kregate, tako razmerje konkretno nad 1 v prid javni porabi in ob vedno starejši populaciji, pomeni, da smo v riti in da bo v naslednjih letih ali prihajalo še naprej do novih in višjih davkov (ter s tem „umiranja“ na obroke) ali pa bo prišlo do odpuščanj v javnem sektorju in splošnega zmanjšanja javne porabe. Verjetno nekaj vmes…

    8. AppleMadeAccountN11 on

      Kaj je tu zanimivega? Po odstotku zaposlenih v javnem sektorju smo točno v povprečju EU, “old age dependency” malo pod povprečjem.

    9. Dosti javnih uslužvencev ni plačanih iz proračuna ampak iz storitve, ki deluje na trgu.

    10. ScientistComplex2020 on

      In?
      USA ima ~140m zaposlenih v privatnem sektorju in ~350m ljudi. 

    11. ImOnMushrooms4real on

      za to se lahko zahvalimo vsem nasim dragim ki so sli v penzijo pri 50-tih in so trenutno več časa v penziji, kot imajo delovne dobe.

    12. Altruistic-Bag-6109 on

      Problem celotne EU. Počakaj da ugotoviš, da imamo državne proračune v rangu 50% gdp-ja. Se pravi večino denarja gre v upravljanje državam, ki so tako super učinkovite.

    13. profesionalec on

      „Javni sektor je gonilna sila slovenske ekonomije“, je rekel Branimir Štrukelj.

    Leave A Reply