***Povsem primernih zaklonišč je v Sloveniji le za 40.000 ljudi***
—
*Končan štirimesečni inšpekcijski nadzor zaklonišč Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami*
**Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je ugotovil, da bi moralo biti v Sloveniji 2535 zaklonišč, pri čemer jih je potrdilo o ustreznosti prejelo le 245.**
—
Po štiri mesece trajajoči analizi so na ministrstvu za obrambo ugotovili, da stanje na področju zaklonišč v Sloveniji ni dobro. Od 2535 zaklonišč jih je le 245 dobilo potrdilo o ustreznosti, kar pomeni, da bi se lahko v varno zaklonišče skrilo 40.000 Slovencev oziroma le dva odstotka državljanov Republike Slovenije.
1346 zaklonišč je pogojno sprejemljivih, kar pomeni, da je ministrstvo za obrambo lastnikom ali upraviteljem zadalo nalogo, da je treba zaklonišča urediti.
Medtem 944 zaklonišč kljub vpisu v evidenco ni več. Gre za prostore, ki so bili bodisi preurejeni v kleti bodisi bili del stavbe, ki je bila prodana, veliko pa jih je bilo preprosto porušenih ali uničenih.
**Za zaklonišča so odgovorne občine**
Ministrstvo za obrambo ob ugotovljenih številnih pomanjkljivostih občinam ni naložilo glob, temveč le opozorila in priporočila, kako ta zaklonišča ustrezno popraviti. Zavedajo se, da bi bilo za popolno sanacijo zaklonišč potrebnih ogromno finančnih sredstev. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami sicer predvideva, da lahko država sofinancira zaklonišča pri novogradnjah, ne pa pri obnavljanju obstoječih. MORS bo zato skušal s spremembami Pravilnika o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike in Uredbe o gradnji zaklonišč priti nasproti županom in se skupaj dogovoriti, kako število zaklonilnih mest v državi povečati.
Minister za obrambo Borut Sajovic je danes predstavnikom Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije predstavil stanje na področju zaklonišč in predloge za njegovo ureditev.
Uprava za zaščito in reševanje je za ureditev stanja pripravila osnutke sprememb uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč ter predlog pravilnika o normativih za zaklonišča za zaklanjanje prebivalstva za 24 ur, ki določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zaklonišča, zgrajena pred letom 2006, in način njihovega vzdrževanja, so po sestanku pojasnili na ministrstvu.
Predstavniki ministrstva in občin so se strinjali, da bi bilo treba povsod, kjer je to mogoče, ohraniti funkcijo zaklonišč. Vendar pa to v nekaterih primerih ni smiselno, saj bi bili stroški za sanacijo previsoki.
Župan Kočevja in predstavnik Skupnosti občin Slovenije Gregor Košir pa je za STA pojasnil, da so med občinami precejšnje razlike, tako po številu kot stanju zaklonišč v posamezni občini. Posledično bi bila finančna obremenitev nekaterih lahko zelo velika. Zato bo po njegovih ocenah „verjetno treba pripraviti neki minimum, kaj se od občine glede na njeno velikost pričakuje“.
Dogovorili so se, da bodo oblikovali koncept, kako občine enakomerno obremeniti in kakšna bo vloga države na tem področju.
F-21 on
Ja, ni ogromno smisla za njihovo vzdrževanje in gradnjo. Verjetnos vojne v kateri bi zaklonišča v Sloveniji igrala pomembno vlogo, je danes najnižja v zadnjih 100+ letih.
Miljarde vlaganja v infrastrukturo, ki se še nikoli ni uporabljala in se verjetno nikoli ne bo, se lahko bolje uporabijo.
Onlypizzafans69 on
Ne razumem zakaj bi sploh potrebovali skladišča, itak nam podporniki levice ves čas zatrjujejo, da nas nihče ne bo nikoli napadel
Amazing_Bee_4601 on
Ekvivalentno reševanju sveta ob pijači
Leave A Reply
Du musst angemeldet sein, um einen Kommentar abzugeben.
4 Kommentare
– https://www.rtvslo.si/slovenija/povsem-primernih-zaklonisc-je-v-sloveniji-le-za-40-000-ljudi/759282
—
***Povsem primernih zaklonišč je v Sloveniji le za 40.000 ljudi***
—
*Končan štirimesečni inšpekcijski nadzor zaklonišč Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami*
**Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je ugotovil, da bi moralo biti v Sloveniji 2535 zaklonišč, pri čemer jih je potrdilo o ustreznosti prejelo le 245.**
—
Po štiri mesece trajajoči analizi so na ministrstvu za obrambo ugotovili, da stanje na področju zaklonišč v Sloveniji ni dobro. Od 2535 zaklonišč jih je le 245 dobilo potrdilo o ustreznosti, kar pomeni, da bi se lahko v varno zaklonišče skrilo 40.000 Slovencev oziroma le dva odstotka državljanov Republike Slovenije.
1346 zaklonišč je pogojno sprejemljivih, kar pomeni, da je ministrstvo za obrambo lastnikom ali upraviteljem zadalo nalogo, da je treba zaklonišča urediti.
Medtem 944 zaklonišč kljub vpisu v evidenco ni več. Gre za prostore, ki so bili bodisi preurejeni v kleti bodisi bili del stavbe, ki je bila prodana, veliko pa jih je bilo preprosto porušenih ali uničenih.
**Za zaklonišča so odgovorne občine**
Ministrstvo za obrambo ob ugotovljenih številnih pomanjkljivostih občinam ni naložilo glob, temveč le opozorila in priporočila, kako ta zaklonišča ustrezno popraviti. Zavedajo se, da bi bilo za popolno sanacijo zaklonišč potrebnih ogromno finančnih sredstev. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami sicer predvideva, da lahko država sofinancira zaklonišča pri novogradnjah, ne pa pri obnavljanju obstoječih. MORS bo zato skušal s spremembami Pravilnika o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike in Uredbe o gradnji zaklonišč priti nasproti županom in se skupaj dogovoriti, kako število zaklonilnih mest v državi povečati.
Minister za obrambo Borut Sajovic je danes predstavnikom Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije predstavil stanje na področju zaklonišč in predloge za njegovo ureditev.
Uprava za zaščito in reševanje je za ureditev stanja pripravila osnutke sprememb uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč ter predlog pravilnika o normativih za zaklonišča za zaklanjanje prebivalstva za 24 ur, ki določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zaklonišča, zgrajena pred letom 2006, in način njihovega vzdrževanja, so po sestanku pojasnili na ministrstvu.
Predstavniki ministrstva in občin so se strinjali, da bi bilo treba povsod, kjer je to mogoče, ohraniti funkcijo zaklonišč. Vendar pa to v nekaterih primerih ni smiselno, saj bi bili stroški za sanacijo previsoki.
Župan Kočevja in predstavnik Skupnosti občin Slovenije Gregor Košir pa je za STA pojasnil, da so med občinami precejšnje razlike, tako po številu kot stanju zaklonišč v posamezni občini. Posledično bi bila finančna obremenitev nekaterih lahko zelo velika. Zato bo po njegovih ocenah „verjetno treba pripraviti neki minimum, kaj se od občine glede na njeno velikost pričakuje“.
Dogovorili so se, da bodo oblikovali koncept, kako občine enakomerno obremeniti in kakšna bo vloga države na tem področju.
Ja, ni ogromno smisla za njihovo vzdrževanje in gradnjo. Verjetnos vojne v kateri bi zaklonišča v Sloveniji igrala pomembno vlogo, je danes najnižja v zadnjih 100+ letih.
Miljarde vlaganja v infrastrukturo, ki se še nikoli ni uporabljala in se verjetno nikoli ne bo, se lahko bolje uporabijo.
Ne razumem zakaj bi sploh potrebovali skladišča, itak nam podporniki levice ves čas zatrjujejo, da nas nihče ne bo nikoli napadel
Ekvivalentno reševanju sveta ob pijači